JEZIKOMANIJA: Pst, striming počinje!
Strane reči danas ne ulaze u jezik tiho, nego skoro uživo, pred našim očima. Nekada su putovale kroz knjige, novine i prevodioce, a sada stižu preko ekrana.
Najpre ih čujemo u originalu, zatim ih napišemo kako znamo, a onda ih jezik polako pripitomi. Zato više nije neobično da se pitamo: da li je „chatbot”, „četbot” ili „čatbot”? Da li se kaže „podcast”, „potkast” ili „podkast”, „streaming” ili „striming”? E, tu počinje posao transkripcije, ali i jezička nedoumica.
Srpski jezik, po pravilu, strane reči prilagođava svom glasovnom i pravopisnom sistemu. To znači da nije dovoljno samo prepisati englesku reč onako kako izgleda. Važno je kako se ona izgovara i kako se uklapa u našu rečenicu. Zato imamo MENADŽERA, INFLUENSERA, SKRINŠOT, LAJKOVANJE i STRIMOVANJE.
Nekome to zvuči rogobatno, nekome moderno, a nekome potpuno prirodno. Problem nastaje kada ista reč istovremeno živi u nekoliko oblika. Na internetu se piše jedno, u medijima drugo, u govoru treće. To nije znak propadanja jezika, već znak da je jezik živ.
On neprestano prima nove pojmove, posebno iz tehnologije, marketinga, sporta i popularne kulture. Pitanje je samo koliko brzo ćemo za njih naći stabilan oblik. Neke reči ostanu strane, neke se prevedu, a neke se samo presvuku u srpsko odelo. Dobro je čuvati meru: ne bežati od stranih termina, ali ih ne gomilati bez potrebe.
N. Mirković